Bori: štiri pesmi za glas in klavir = Fight: Four songs for voice and piano

Bori dehtijo, bori dehtijo,
njih vonj je zdrav in močan,
in kdor se vrne iz njih samote,
ta ni več bolan.

Zakaj v tej pokrajini kameniti
je vse lepo in prav,
biti, živeti, boriti se
in biti mlad in zdrav.

Bori, drugovi, dehteči, močni,
tihi drugovi kraške samote,
bodite pozdravljeni v moji samoti,
polni težke, otožne lepote!

— This text is not currently
in the database but will be added
as soon as we obtain it. —

Golobčki, ne sedajte
pred moja okna.
Kaj bi sedali, kaj bi me gledali,
beli golobčki?

Vi me spominjate
na mojo ljubico,
a kaj bi z ljubico, z ljubico belo,
moji golobčki?

Moje srce, saj ni več veselo,
moja ljubica morala umreti bi,
če bi z mano živela,
golobčki.

Vi me spominjate ljubice moje,
ki kakor vi je prišla pred okno,
ki kakor vi je odletela,
beli golobčki, iz moje samote.

Bori, bori v tihi grozi
bori, bori v nemi grozi,
bori, bori, bori, bori!

Bori, bori, temni bori
kakor stražniki pod goro
preko kamenite gmajne
težko, trudno šepetajo.

Kadar bolna duša skloni
v jasni noči se čez gore,
čujem pritajene zvoke
in ne morem več zaspati.

»Trudno sanjajoči bori,
ali umirajo mi bratje,
ali umira moja mati,
ali kliče me moj oče?«

Brez odgovora vršijo
kakor v trudnih, ubitih sanjah
ko da umira moja mati
ko da kliče me moj oče,
ko da so mi bolni bratje.