O, ti črna ciganka Marija!
Kake čudne imaš ti oči,
da pozabiti zdaj jih ne morem,
da od njih zdaj srcé me boli!

"Prorokujem naj srečo še tebi!"
rekla si, mi pogledala dlan,
pa si čitala moju usodo:
rekla si, mi pogledala dlan,
tek življenja moj bil ti je znan...

Nisem tvoje poslušal prorokbe,
le v oči sem ti gledal tačas,
tvoje črne lasé le sem gledal 
pa tvoj bledi, otožni obraz.

In takó sem bil v temne oči
ti neprevidno se ves potopil,
da začarala ti si me žnjimi,
da sem úroke revež dobil!

Črnolasa ciganka Marija!
Vidiš, tvoje so krive oči,
da pozabiti več te ne morem,
da po tebi srcé me boli.

O ti črna ciganka Marija!