Prosti mne ton pis'ma nebrežnyj;
Ego ja načal v šume dnja.
Teper' vsë spit krugom; čarujuščij i nežnyj,
Tvoj obraz krotko smotrit na menja!

O, bros' tvoj dušnyj svet, zabud' byloe gore,
Pridi, pridi ko mne, primi byluju vlast'!
Zdes' more ždet tebja, širokoe, kak strast',
I strast', širokaja, kak more, kak more.

Ty zdes' najdeš' opjat' vsë sčast'e prežnich let,
I laski, i ljubov', i daže to stradan'e,
Kotoroe poroj gnetet suščestvovan'e,
No bez kotorogo vsja žizn' - bessvjaznyj bred.