Coprnica zgodaj vstala 
razkopavala zemljo, 
nore gobe je sejala 
pod stoletno bukvijo. 

Žolna trka po drevesu, 
trka trka v nori dan, 
on pritisne lice k lesu, 
zaužije gobo sanj. 

Zrasle so visoke hiše, 
v njih prebivajo ljudje, 
sanjajo prečudne sanje, 
da so tukaj, da žive. 

Coprnici se zazeha, 
hiše se zdrobijo v prah. 
Večeri se. Čez gomilo 
tiho leze črn mah.