Lepa Vida pleje proso, rano, rano pred zorjami.
Lepa Vida plela proso, stepeno je najšla roso.
»Da bi, Bog daj, mojo bilo, kaj nicoj je tod hodilo,
rano roso je strosilo!«
Drugo jutro plela proso, stepeno je najšla roso.
»Da bi, Bog daj, mojo bilo, kaj nicoj je tod hodilo,
rano roso je strosilo!«
Tretje jutro proso plela, tam je najšla velko kačo.
Kača 'mela devet repov, na vsakšem repu devet klučov.
»Ne straši se lepa Vida, saj sem jaz ne huda kača,
al jaz sem ti mladi kraljič, ki kraljuje v belem gradi.
Ti boš šla po gladkoj stezi, jaz pam šla po gostem grmji.
Tam bova se mija zišla, na polji per belem gradi.
Tam vtrgaj tri drobne šibe, ki bodo tri leta stare.
Da ga vujdre s prvoj šiboj, on postane od glave človek.