Kak večor toska na serdce napadala,
Vo vsju nočku moloden'ka ne sypala,
U tesovoj krovati prostojala,
Sobolino odejalo proderžala.
JA ždala družka, dožidala.
I nasilu ego doždalasja.
JA iz gorenki vo spalenku chodila,
JA iz škapika grafinčik vynimala,
Popolnee stakan vodki nalivala,
JA kogo prežde ljubila, podnosila,
Podnosila ja prežnemu drugu:
- Vypej, vykušaj, duša moja molodčik!
Na menja, krasnu devicu, bezvremen'e,
Bezvremen'e, bezvremen'e, sgovoren'e.
Sgovorila menja matuška rodnaja
Za takogo, za chudogo čeloveka.
Ne emu bylo, kanal'e, mnoj vladeti,
A vladet' bylo prežnemu drugu,
JA kotorogo vo devuškach ljubila,
Zoloto, vito kolečko podarila.
Za kolečko menja matuška branila.
Prosti, matuška rodnaja, vinovata!
JA vo sadike, mladešen'ka, chodila,
JA vitu, belu kapustu polivala,
Meždu grjad ja kolečko obronila,
Neljubimaja podružka nachodila,
Svoemu družku milomu podarila.