Už žarko v tereme sveči gorjat.
Gorjat sveči vosku jarogo.
Ach, žalko plakala svet Chavron'juška!
Unimal ee rodnoj batjuška,
Ugovarivala rodna matuška:
Ne plač', ne plač', moe ditjatko!
Už ja tebja ne v polon daju,
Ne v polon daju, ne polonit' choču,
Už ja tebja zamuž otdaju,
Za umnogo, za razumnogo,
Za belogo, za rumjanogo!
Ved' ja tebja ne odnu pušču,
Ne odnu pušču: poezžan pošlju,
Poezžan pošlju, svachu snarjažu.
Gosudarynja moja matuška!
JA sama znaju pro to, vedaju:
Po gostjam gosti vse raz"edutsja,
I svat'juški vse razojdutsja,
Odna ja, mladešen'ka, ostanusja,
Na čužoj dal'nej na storonuške,
U čužogo otca, materi,
U čužogo rodu-plemeni.