Raspustilas' cherjomukha v nashem sadu,
‎Na sireni cvety blagovonnye;
Zadremali derev'ja… Listy, kak v bredu,
‎S vetrom shepchutsja, slovno vljubljonnye.

A otlivy zakata, aleja, gorja,
‎Sinevu uzh rumjanjat nebesnuju:
Na vesnu nagljadet'sja ne mozhet zarja,
‎Zhal' pokinut' jej zemlju chudesnuju.

Napojonnyj dushistym dykhan'em berjoz,
‎Vozdukh v junuju grud' tak i prositsja, —
I, volshebnykh, charujushchikh polnaja grjoz,
‎Daleko moja pesnja raznositsja!