Včera vas videla vo sne
I polnym sčast'em naslaždalas';
Kogda b vozmožno bylo mne,
JA b nikogda ne prosypalas'!

Doverčivo k tebe na grud'
Svoju ja golovu sklonila,
Kogda skazal ty mne «ljublju»,
«Ljublju», - ja ticho povtorila.

I dumala, čto ne živu,
Čto v raj duša moja stremitsja;
Uvy, ne možet najavu
Tot sladkij son osuščestvit'sja!

Tvoj blesk sposoben oslepit', -
Vo mne ž vse temno, vse ničtožno;
Začem, začem že mne ljubit',
Togo, s kem sčast'e nevozmožno?