Ne uprekaj menja za goreč' ėtich pesen:
Ne ja vinoj tomu, čto mir vaš – mir cepej,
Mir gorja i bor'by – i dušen mne i tesen,
Čto ja inogo ždu ot žizni i ljudej...
Net lži v stiche moem, – ne prizračnye muki
Poju ja, kak figljar, lomajas' pred tolpoj,
Mne stojat mnogich slez moi bol'nye zvuki,
I ston moj – ston živoj...
Ne uprekaj menja, no požalej, kak brata,
JA zadychajus' zdes', ja bolen, ja ustal,
Ešče mgnovenie – i v serdce bez vozvrata
Ugasnet . . . . . . . . . . . . . . .