Est' pesenka ljubimaja
U našego zvena,
I družba pionerskaja
Toj pesnej skreplena.
Zveno u nas chorošee,
Veseloe zveno,
I čto by my ni delali,
Vsegda my zaodno!

Zvenom čitaem knižku my,
Zvenom idem na prud.
A esli i possorimsja,
To liš' na pjat' minut.
I v klasse, na zanjatijach
My pomnim ob odnom -
My s dvojkami i trojkami
Vojuem vsem zvenom.

Zveno takoe družnoe
Na svete ne odno,
Ved' rjadom s nami učitsja
Takoe že zveno.
V sadu berezki strojnye
Vdol' školy stali v rjad,
A zven'ja pionerskie
Slivajutsja v otrjad!