Bezrassudnyj ochotnik! Začem že v orla ty streljaeš'?
 Vsë ravno ne voz'mëš': uletit on k dalekim goram.
 On, byt' možet, i ranen, no ty nikogda ne uznaeš',
 tak li ėto: kak prežde, polët ego plaven i prjam.
 Pust', v uščel'e upav, ne izbegnet on smertnogo časa,
 vsë ravno v ėtoj propasti ty by ego ne našël.
 On ne dič'. Ot nego ne dobudeš' ni pucha, ni mjasa.
 On pri žizni orël, posle smerti on tože orël!