Net, ne solnyško prežde večera
Za temnye lesa zakatilos',
Prežde vremečka moja molodost'
S toboj, sčast'e, minovalos', minovalos'.

Unesli ee ne leta moi,
Ne leta moi, - zel'e ljutoe,
Zel'e ljutoe, učast' gor'kaja!
Ty opjat' vzojdeš', krasno solnyško.

Takže veselo po-včerašnemu.
A ty, molodost', radost' davnjaja,
Ty opjat' ko mne ne vorotiš'sja.
Ty začem šumiš', rečka bystraja, rečka bystraja!

Ty začem poeš', vol'na ptašečka?
Il' chotite vy obnovit' opjat'
Moju molodost', dni byvalye?
Ach! Otdajte mne vse bescennoe, vse bescennoe:

Milu rodinu, otca s mater'ju,
Rodnych brat'ev, krasnu devušku!
Ne zabudu vas, o rodimye,
Chot' zabyl menja miloserdnyj bog, miloserdnyj bog!

Daleko ot vas v zatočenii
Už tri goda ja zdes' majusja,
Daleko ot vas v zatočenii,
A vy, milye, i ne znaete, i ne znaete.

Tak leti že k nim, moja ptašečka,
Otnesi že k nim, moju vestočku,
Ty skaži, čto ja ich zabyt' choču,
Ich zabyt' choču, umeret' choču, umeret' choču.