Iz-za oblak mesjac, krasnyj
Vstal i smotritsja v reke,
Skvoz' tuman i mrak užasnyj
Putnik edet v čelnoke.
Blesk luny pred nim sverkaet,
On grebet skvoz' voln i t'mu;
Mysl' vesel'e vobražaet,
Bereg viditsja emu.
No čelnok vdrug pogruzilsja,
Putnik mračnu p'et volnu;
Skol' ni sililsja, ni bilsja,
Kamnem vniz pošel ko dnu.
Se vid žizni skorotečnoj!
Skol' nadežda nam ni l'sti,
Vse potonem v bezdne večnoj,
Družba i ljubov', prosti!