Svečka dogorala, spat' davno pora by.
Ty ponik golovkoj, zakryvaeš' glazki,
A eščë vsë chočeš' slušat' naši skazki, 
Kak v lesu dremučem u koldun'i-baby

Zakipaet v čanach mnogo strašnych zelij,
Kak Ivan-carevič edet k čarodeju,
Kak v potoke šumnom posredi uščelij
On vstrečaet Lebed' - laskovuju feju.

O, ditja, pover' nam: net prekrasnej skazki
Toj, kotoroj učit nas sud'ba-staruška.
Tak zabud' že bred naš, tak zakroj že glazki
Ždët tebja postel'ka, ždët tebja poduška.