Nas venčali ne v cerkvi,
Ne v vencach, ne s svečami;
Nam ne peli ni gimnov, 
Ni obrjadov venčal'nych!

Venčala nas polnoč'
Sred' mračnogo bora;
Svidetelem byli
Tumannoe nebo
Da tusklye zvezdy;
Venčal'nye pesni
Propel bujnyj veter
Da voron zloveščij;
Na straže stojali
Utesy da bezdny,
Postel' postilali
Ljubov' da svoboda!..

My ne zvali na prazdnik
Ni druzej, ni znakomych;
Posetili nas gosti
Po svoej dobroj vole!

Vsju noč' buševali
Groza i nenast'e;
Vsju noč' pirovali
Zemlja s nebesami.
Gostej ugoščali
Bagrovye tuči.
Lesa i dubravy 
Napilis' dop'jana,
Stoletnie duby
S pochmel'ja svalilis';
Groza veselilas'
Do pozdnego utra.

Razbudil nas ne svekor,
Ne svekrov', ne nevestka,
Ne nevoljuška zlaja;
Razbudilo nas utro!

Vostok zaalelsja 
Stydlivym rumjancem;
Zemlja otdychala
Ot bujnogo pira;
Veseloe solnce
Igralo s rosoju;
Polja razrjadilis' 
V voskresnoe plat'e;
Lesa zašumeli 
Zazdravnoju reč'ju;
Priroda v vostorge,
Vzdochnuv, ulybnulas'…