Ach, polyn', polyn'-trava,
Ty gor'ka, kak žizn' moja:
Nezavidna tvoja dolja,
Mež cvetami v čistom pole
Ne ljubujutsja toboj
Krasny devicy vesnoj.

Rozam, landyšam vsegda
Polyn' bednaja čužda,
I krasavicam v buket
Ne sorvut tvoj blednyj cvet!
Ach, polyn', polyn'-trava,
Ty gor'ka, kak žizn' moja.

Tak i ja s moej sud'boj
Redko schož,  polyn', s toboj:
Vsem ne nužen, vsem čužoj;
Ne najdu duši rodnoj.
Ach, polyn', polyn'-trava,
Ty gor'ka, kak žizn' moja.

Prežde vremeni uvjal,
Dnej otradnych ne vidal,
I teper' sredi ljudej
JA živu s toskoj moej.
Ach, polyn', polyn'-trava,
Ty gor'ka, kak žizn' moja.

A kogda-to cvel i ja
V utro jasnoe vesnoj,
No, kak ty, tovarišč moj,
Skošen gor'koju sud'boj.
Ach, polyn', polyn'-trava,
Ty gor'ka, kak žizn' moja.