Pavel devušku ljubil,
Ej podarkov nadaril:
Dva aršina kasandriki,
Da platok, da čereviki,

Da kitaečki konec,
Da zoločenyj venec;
Ona stala ščegolicha,
Kak bogataja kupčicha.

Pljasat' v ulicu pojdet –
Raspotešit ves' narod;
Pesni l' na golos zavodit –
Slovno zel'jami obvodit.

Odal' molodcy stojat,
Mež soboju govorjat:
«Vse my chodim za toboju:
Č'ej-to budeš' ty ženoju?»

Govorite. Sam-tretej,
Zaprjag Pavel lošadej,
Vezt' tovary podrjadilsja,
Koj-gde zimu voločilsja.

I, razgorivšis' kaznoj,
K vesne edet on domoj;
V gosti rodnych sozyvaet,
Svachoj tetku snarjažaet...

Bol'šoj vykup dal otcu;
Klad dostalsja molodcu.
Svad'bu veselo igrali:
Dve nedeli pirovali.