Pomniš', lodka plyla
I vilas' u vesla,
Slovno pena, bela,
Čajka vsled za kormoju?
I byla ty grustna,
I byla ty bledna
V ėtot čas, kak luna
Predrassvetnoj poroju.

Pomniš', kak isčezal
Bereg s grudami skal
I tebja ja prižal
K serdcu, angel moj milyj?
I kak sladko togda
Mne šeptali usta:
«Ja tvoja navsegda,
JA tvoja do mogily!..»

I my plyli vdvoem
V polumrake nočnom,
A pod zvučnym veslom,
Iskrjas', vody kipeli;
I sredi glubiny,
Na kristalle volny
Disk kačalsja luny,
Kak ditja v kolybeli.