Chasto, pri tikhom sijanii mesjaca, polnaja tajnoj
Grusti, sizhu ja odna i vzdykhaju i plachu, i dushu
Vdrug obnimajet moju sodrogan'e blazhenstva. Zhivaja,
Svezhaja, chistaja zhizn' prilivajet k dushe, i glazami
Vizhu ja to, chto v garmonii strun lish' dotole tailos';
Vizhu neznajemyj kraj, i mne skvoz' lazurnoje nebo
Svetitsja izdali radostno, jarko zvezda upovan'ja.