Žila gruzinka molodaja,
V gareme dušnom uvjadaja.
         Slučilos' raz:
         Iz čërnych glaz
Almaz ljubvi, pečali syn,
              Skatilsja.
Ach, eju staryj armjanin
              Gordilsja!..

Vokrug neë kristall, rubiny,
No kak ne plakat' ot kručiny
         U starika?
         Ego ruka
Laskaet devu vsjakij den',
              I čto že? —
Skryvajutsja krasy, kak ten'.
              O bože!..

On opasaetsja izmeny.
Ego vysoki, krepki steny,
         No vsë ljubov'
         Prezrela. Vnov'
Rumjanec na ščekach živoj
              Javilsja,
I perl meždu resnic poroj
              Ne bilsja...

No armjanin otkryl kovarnost',
Izmenu i neblagodarnost'
         Kak perenest'!
         Dosada, mest',
Vpervye vas on tol'ko sam
              Izvedal!
I trup prestupnicy volnam
              On predal.