Mne viditsja bezbrezhnaja ravnina,
Vsja belaja pod snezhnoj pelenoj.
I tam, vverkhu, zastyvshaja kak l'dina,
Gorit Luna, leleja mir nochnoj.

I chuditsja, chto mezhdu nimi — skazka,
Chto mezhdu nimi — tainstvo odno.
Bezmolvna ikh bestrepetnaja laska,
I kholodno ljubit' im suzhdeno.

O, mjortvoje prekrasnoje Svetilo.
O, mjortvye bezgreshnye snega.
Mechta moja, ja pomnju vsjo, chto bylo,
Ty budesh' vechno serdcu doroga.