S tech por kak ja odin, s tech por kak ty dalëko,
V trevožnom polusne kogda zabudus' ja,
Svetlej moej duši nedremljuščee oko
I blizost' javstvennej duchovnaja tvoja.

Sestra moej duši! s ulybkoju učast'ja
Tvoj tichij krotkij lik sklonjaetsja ko mne,
I ja, ispolnennyj mučitel'nogo sčast'ja,
Ljubjaščij čuju vzor v trevožnom polusne.

O, esli v ėtot čas ty takže im ob"jata,
My dumoju, skaži, proniknuty l' odnoj?
I viditsja l' tebe tumannyj obraz brata,
S ulybkoj grustnoju sklonënnyj nad toboj?