O, kak ja inogda mučitel'no skorblju,
Kak vsej dušoj tebja choču ja nenavidet' -
Za to, čto možeš' ty bez slov menja obidet',
Za to, čto ja tebja bezumno tak ljublju.
No ottogo, čto ja tak gorjačo ljublju, -
Pozabyvaju vse, kogda tebja ja vižu,
I esli bez tebja - tebja ja nenavižu,
To pri tebe tvoj vzgljad ja s trepetom lovlju,
I sčastliv tem, čto tak bezumno ja ljublju!