Ljublju otčiznu ja, no strannoju ljubov'ju!
‎Ne pobedit ee rassudok moj.
‎Ni slava, kuplennaja krov'ju,
Ni polnyj gordogo doverija pokoj,
Ni temnoj stariny zavetnye predan'ja
Ne ševeljat vo mne otradnogo mečtan'ja.

‎No ja ljublju — za čto, ne znaju sam, —
‎Ee stepej cholodnoe molčan'e,
‎Ee lesov bezbrežnych kolychan'e,
Razlivy rek ee, podobnye morjam.
Proseločnym putem ljublju skakat' v telege
I, vzorom medlennym pronzaja noči ten',
Vstrečat' po storonam, vzdychaja o nočlege,
Drožaščie ogni pečal'nych dereven'.
‎Ljublju dymok spalennoj žnivy,
‎V stepi nočujuščij oboz
‎I na cholme sred' želtoj nivy
‎Četu belejuščich berez.
‎S otradoj, mnogim neznakomoj,
‎Ja vižu polnoe gumno,
‎Izbu, pokrytuju solomoj,
‎S reznymi stavnjami okno.
‎I v prazdnik, večerom rosistym,
‎Smotret' do polnoči gotov
‎Na pljasku s topan'em i svistom
‎Pod govor p'janych mužičkov.