Jak ja buv molodyj,
To divčata movby rij,
Uhanjaly vse za mnoju,
Ne davaly my spokoju.
JA ž vtikav vse vid nych,
Bo hadavjem, ščo ce hrich,
Zahljadaty u divoči harni lyčka,
Lyčka j oči.
Ta za tych tryjcjat' lit,
Vže zovsim zminyvsja svit,
Ne zijdusja ni z odnoju,
Ščob litala šče za mnoju.
Teper ja, koly b mih,
Ne zvažav by čy ce hrich,
Zahljadav by ja ïm v oči,
Ta ni odna vže ne choče!