Echal, echal raz izvozčik,
Echal, echal da vzgrustnul,
I sleza ego gorjučady
Pokatilasja na ščeku.
So ščeki ona upala
I popala d' na kaftan.
S kaftana-to soskočila
I popalady na portki,
A s portkov sleza
Upala prjamo v valenyj sapog,
Skroz' podmetku prosočilasja
I upalady na pesok.
Na pesok ona upala,
Ta gorjučaja sleza,
U kanavy vozle doma,
Gde Nastas'juška žila.
Na peske sleza ležala, 
Poka dvornik ne podmel.
Dvornik v krasnoj byl rubache,
Brjuki pisany zmeej,
Sapogito s bacaciroj,
A kaloši s remeškom,
A v derevne-to nevesta,
I zovut ego Erëm.