Vizhu, babochka letajet
  sred' fialok, roz, lilej ;  
Vsemi vzor svoj uteshajet ; 
  vse ravno prelestny jej.
Istoshchiv kruzhen'em silu,
  chto zhe babochka nashla ?
Na ternovnike mogilu,
  i bez schast'ja zhizn' proshla.

Sozhaleju i strashusja
  ravnoj uchasti v ljubvi.
Pust' k odnoj, kogla vljubljusja,
  v vek pylajet ogn' v krovi !
Pust' odna vse budet krashe,
  vsekh mileje dlja menja :
V postojanstve schast'e nashe,
  v schast'e skuchnogo net dnja.