Vy razdajtes', rasstupites', dobrye ljudi,
Čto na vse li na četyre na storonki!
Och, vy dajte moloden'ke popljasati,
Pokol' batjuška-sudar' zamuž ne vydal,
Za togo li za detinu, za nevežu!
Na kabak idet neveža, skačet, pljašet,
S kabaka idet neveža, vsech tolkaet,
K široku dvoru podchodit, kričit,
Za kolečuško beret, vosklicaet:
Ešče doma li žena molodaja?
Otpirala by širokie vorota!
JA skorešen'ko s posteljuški vstavala,
JA pokrepče vorota zapirala,
Posmelee so nevežej govorila:
Ty nočuj, nočuj, neveža, za vorotami!
Tebe mjagkaja perina-to - poroša,
A vysoko izgolov'e - podvorotnja,
Da kak teplo odejalo - temna nočka,
Šityj brannyj položok – časty zvezdy.
Kakovo tebe, neveža, za vorotami,
Takovo-to mne, mladen'ke, za toboju,
Za tvoeju li durackoj golovoju.