Vy razdajtes', rasstupites', dobrye ljudi,
Chto na vse li na chetyre na storonki!
Okh, vy dajte moloden'ke popljasati,
Pokol' batjushka-sudar' zamuzh ne vydal,
Za togo li za detinu, za nevezhu!
Na kabak idet nevezha, skachet, pljashet,
S kabaka idet nevezha, vsekh tolkajet,
K shiroku dvoru podkhodit, krichit,
Za kolechushko beret, vosklicajet:
Jeshche doma li zhena molodaja?
Otpirala by shirokije vorota!
Ja skoreshen'ko s posteljushki vstavala,
Ja pokrepche vorota zapirala,
Posmeleje so nevezhej govorila:
Ty nochuj, nochuj, nevezha, za vorotami!
Tebe mjagkaja perina-to - porosha,
A vysoko izgolov'e - podvorotnja,
Da kak teplo odejalo - temna nochka,
Shityj brannyj polozhok – chasty zvezdy.
Kakovo tebe, nevezha, za vorotami,
Takovo-to mne, mladen'ke, za toboju,
Za tvojeju li durackoj golovoju.