Umerla moja muza!.. Nedolgo ona
Ozarjala moi odinokie dni:
Obleteli cvety, dogoreli ogni,
Neprogljadnaja noč', kak mogila, temna!...
Tščetno v serdce, ustavšem ot muk i trevog,
Isceljajuščich zvukov ja žadno išču:
On rastoptan i smjat, moj dušistyj venok,
JA bez pesni borjus' i bez pesni grušču!...
A v bylye goda skol'ko tajn i čudes
Soveršalos' v ubogoj kamorke moej:
Zachoču - i sverkajuščij kupol nebes
Nado mnoj razvernetsja v potokach lučej,
I raskinetsja dal' serebristych ozer,
I blesnut kolonnady roskošnych dvorcov,
I podymut v lazur' svoj zubčatyj uzor
Snegovye veršiny granitnych chrebtov!...
A teper' - ja odin... Neprijutno, temno
Opustevšij moj ugol v glaza mne gljadit;
Slovno černaja ptica, puglivo v okno
Nepogodnaja polnoč' krylami stučit...
Mramor pyšnych dvorcov razletelsja v tuman,
Veličavye gory rassypalis' v prach -
I isterzano serdce ot skorbi i ran,
I bessil'nye slezy sverkajut v očach!...
Umerla moja muza!.. Nedolgo ona
Ozarjala moi odinok.ie dni:
Obleteli cvety, dogoreli ogni,
Neprogljadnaja noč', kak mogila, temna!...