Dolgo li že budeš', serdce, ty tomit'sja
I v nemom stradan'i o ljubvi molit'sja?
Malo nastradalas'? Kažetsja, nadolgo.
Nam s toboju gorja prichodilos' vvolju.

Čto ešče trepeščeš'? Čto ešče želaeš'?
Vse naprasno iščeš', a čego - ne znaeš'!
Vidno, vse ty polno žizni, junoj sily…
Ne zamreš' ty, serdce, vidno, do mogily.

Kažetsja, i to už nas sud'ba s toboju
Bespoščadno sžala moščnoju rukoju.
Da! postoj, pridavit grustnoj žizni bremja;
Ne izmučit gore - tak osilit vremja!