Bessonnoju zmeëj toski i sožalen'ja
Terzaemyj vsju noč', ja v tëmnyj sad ušël,
No serdcu grustnomu želannogo zabven'ja
Sredi allej pustynnych ne našël.
Osennjaja luna v trevoge i pečali
Bežala, blednaja, sred' chmurych oblakov,
I lipy golye metalis' i drožali,
I veter gnal ich sorvannyj pokrov.
I pokazalos' mne, čto ėta noč' bol'naja
Isterzana, kak ja, bessonnoju toskoj,
Skorbit, podobno mne, o prošlom vspominaja
O svetlych dnjach vesny byloj…