«Ditjatko! milost' gospodnja s toboju!
Čto ty ne spiš' do polnoči gluchoj?
Daj ja tebja chot' šubenkoj prikroju,
Ves' ty drožiš', a gorjačij kakoj!..»

   «Mama! gljadi-ka — otec-to, ej-bogu,
S rozgoj stoit i stučitsja v okno...»
«Polno! otec tvoj uechal v dorogu.
Polno! otec tvoj nas brosil davno».

   «Mama! a vidiš' — von černaja koška
Zlymi glazami kositsja na nas?..»
«Polno že ty, moja milaja kroška,
Koška izdochla — vot mesjac kak raz».

   «Mama! a vidiš' — von babuška zlaja
Pal'cem grozitsja tebe iz ugla...»
«Polno že — s nami bud' sila svjataja!
Babuška s god už u nas umerla».

   «Mama! gljadi-ka — vse sveči da sveči,
Tak vot v glazach i blestit i blestit...
«Polno, rodimyj, kakie tut sveči,
Sal'nyj ogarok poslednij gorit».

   «Mama!.. temneet!.. mne dušno, mne dušno,
Mama!» — «Ts!.. spit. A ogarok pogas...
Do svetu dolgo, i strašno i skučno!..
Krestnaja sila, pomiluj ty nas!»