Temnota i tuman zastilajut mne put',
Noch' na zemlju vsjo gushche lozhitsja,
No ja verju, ja znaju: zhivjot gde-nibud',
Gde-nibud' da zhivjot car'-devica!

Kak dostich' do nejo — ne ishchi, ne gadaj,
Tut raschjot nikakoj ne pomozhet,
Ni dogadka, ni um, no bezum'e v tot kraj,
No udacha prinest' tebja mozhet!

Ja ne zhdal, ne gadal, v temnote poskakal
V tu stranu, kuda netu dorogi,
Ja konja raznuzdal, naudachu pognal
I v boka jemu vtisnul ostrogi!