Ne khochesh' ty menja ponjat',
No gde zh syskat' mne vyrazhen'e,
Kol' kazhdyj vzor moj i dvizhen'e
Tebe o strasti govorjat,
Kogda bez trepeta ne smeju
Kosnut'sja mysliju tebja!
Sklonish' li vzor — ja vne sebja,
Uslyshu l' rech' — blagogoveju.

Ja v zhizni mnogo poterjal,
Gonimyj s junosti sud'boju,
I schast'e obladat' toboju
Ne mne naznacheno v udel.
Bogatstva chuzhdyj, ja ne znaten,
Dalek vniman'ja tvojego.
I vot, byt' mozhet, otchego
Jazyk ljubvi mojej nevnjaten.