V dumnomu rokoti drevnich uročych lytavriv
Imenem praščuriv, ščo poklonjalys' trudu,
V šani vysokij vinec' blahorodnoho lavra
JA tobi trepetno bilja pidnižžja kladu.
Vrah ne ispyv iz krynyc' tvoïch jaroho medu,
Pidstup korinnja rusjave tvoje ne stočyv,
Ty peretnula dorohu ordyncju i švedu
Pravednym hnivom osvjačenych bratstvom mečiv!
Pryspiv
 Matir Poltavo! Stoïš velyčavo,
 Poklavšy doloni na pleči stolit'!
 Matir Poltavo, v litopysach slavy
 Jmennju tvojemu, jak žytovi žyt'!

Im'ja tvoje bahrjanije v baladach, jak ruža,
V armiï česti, pidnjavšy zorju na kryli.
Virni syny tvoï staly na El'bi oružno,
Vlasnym žyttjam oplatyvšy hrjadušče zemli.
Chaj ne oskudne tvoja daronosna desnycja,
Ščedro pidnosjačy povnym po vincja cebrom
Pisnju i jabluko, med i smahljavu pšenycju
Ljudjam - na radist', planeti - na vične dobro!
Slava Poltavi!
(Pryspiv)