Mochnatyj pes,
Šeršavyj Arapka,
Podymi nos,
Složi lapki.
Stoj!
Povtorjaj za mnoj:

Milyj bog!
Chozjain ljudej i zverej!
Ty vsech dobrej,
Ty vse ponimaeš',
Ty vsech zaščiščaeš'...
Prosti menja, sobaku,
Vora i zabijaku.
Prosti, čto ja stjanul u kucharki
Porosjač'i škvarki.
Vsego ložek šest' -
Očen' chotelos' est'...
Spešil i razbil posudu.
Bol'še ne budu!
Prosti menja, dobryj bog!
Čtob sosednij ne gryz menja dog,
Čtob blochi menja ne kusali,
Čtob ljudi menja ne tolkali,
Čtob zavtra utrom s voschoda
Byla chorošaja pogoda...
Čtob sobaki vse byli syty
I ne byli bity.
Čtob ja našel na pomojke
U staroj postrojki
Chorošuju kost'.
JA tože budu chorošij,
Budu slušat'sja tol'ko Antoši,
Ujmu svoju zlost',
Ne budu ryčat'
I vizžat' -
Pust' tol'ko v dome ne vojut na flejte,
Bejte, ne bejte, -
A ja ne mogu - sam budu vyt',
Ne mogu vynosit'!

I ešče, esli možno, pusti menja v raj
Vmeste s Antošej -
Chot' v kakoj-nibud' staryj saraj -
Ty ved' chorošij...
Pomiluj menja, ne zabud', ne pokin'!
Spokojnoj noči!
Amin'.