Ty rastochitel'na na milye slova,
A v serdce mne ne shljosh' otradnogo priveta
I vtajne dumajesh': prichudliva, cherstva
Dusha surovaja po`eta.

Ja tozhe zhdu; ja zhdu, nel'zja li prevozmoch'
Tvojej kholodnosti, podmetit' mig uchast'ja,
Chtoby v tvoikh glazakh, zagadochnykh, kak noch',
Zatrepetali zvjozdy schast'ja.

Ja zhdu, ja zhazhdu ikh; mechtatelju v nochi
Sijan'ja ne vstrechat' pyshneje i prelestnej,
I znaju — nizojdut ikh jarkije luchi
Ko mne i trepetom, i pesnej.