by Afanasy Afanas'yevich Fet (1820 - 1892)

Fantazija
Language: Russian (Русский) 
My odni; iz sada v stekla okon
Svetit mesjac… tuskly naši sveči;
Tvoj dušistyj, tvoj poslušnyj lokon,
Razvivajas', padaet na pleči.

Čto ž molčim my? Ili samovlastno
Carstvo tichoj, svetloj noči maja?
Il' poet i jarko tak i strastno
Solovej, nad rozoj iznyvaja?

Il' prosnulis' ptički za kustami,
Tam, gde veter kolychal ich gnezdy,
I, droža revnivymi lučami,
Bliže, bliže k nam nischodjat zvezdy?

Na suku izvilistom i čudnom,
Pestrych skazok pyšnaja žilica,
Vsja v ogne, v sijan'i izumrudnom,
Nad vodoj kačaetsja žar-ptica;

Raspisnye rakoviny bleščut
V perelivach čudnoj pozoloty,
Do luny žemčužnoj penoj meščut
I almaznoj pyl'ju vodomety.

List'ja polny svetlych nasekomych,
Vsë rastet i rvetsja von iz mery,
Mnogo snov pronositsja znakomych,
I na serdce mnogo sladkoj very.

Perechodjat radužnye kraski,
Razdražaja oko svetom ložnym;
Mig ešče — i net volšebnoj skazki,
I duša opjat' polna vozmožnym.

My odni; iz sada v stekla okon
Svetit mesjac… tuskly naši sveči;
Tvoj dušistyj, tvoj poslušnyj lokon,
Razvivajas', padaet na pleči.

Show a transliteration: Default | DIN | GOST

Note on Transliterations

Show untransliterated (original) text

Text Authorship:

Musical settings (art songs, Lieder, mélodies, (etc.), choral pieces, and other vocal works set to this text), listed by composer (not necessarily exhaustive):


Researcher for this text: Emily Ezust [Administrator]

This text was added to the website: 2021-05-30
Line count: 32
Word count: 160