Kak často vyrazit' ljubov' moju choču, 
No ničego skazat' ja ne umeju, 
JA tol'ko radujus', stradaju i molču: 
Kak budto stydno mne — ja govorit' ne smeju.  

I v blizosti ko mne živoj duši tvoej 
Tak vsë tainstvenno, tak vsë neobyčajno, — 
Čto sliškom strašnoju božestvennoju tajnoj 
Mne kažetsja ljubov', čtob govorit' o nej.  

V nas čuvstva lučšie stydlivy i bezmolvny, 
I vsë svjaščennoe ob"emlet tišina: 
Poka šumjat vverchu sverkajuščie volny, 
Bezmolvstvuet morskaja glubina.