V tom kraju, gde žëltaja krapiva
‎I suchoj pleten',
Prijutilis' k verbam sirotlivo
‎Izby dereven'.

Tam v poljach, za sinej guščej loga,
‎V zeleni ozër,
Prolegla pesčanaja doroga
‎Do sibirskich gor.

Zaterjalas' Rus' v Mordve i Čudi,
‎Nipočem ej strach.
I idut po toj doroge ljudi,
‎Ljudi v kandalach.

Vse oni ubijcy ili vory,
‎Kak sudil im rok.
Poljubil ja grustnye ich vzory
‎S vpadinami ščëk.

Mnogo zla ot radosti v ubijcach,
‎Ich serdca prosty.
No krivjatsja v počernelych licach
‎Golubye rty.

JA odnu mečtu, skryvaja, nežu,
‎Čto ja serdcem čist.
No i ja kogo-nibud' zarežu
‎Pod osennij svist.

I menja po vetrjanomu sveju,
‎Po tomu l' pesku,
Povedut s verëvkoju na šee
‎Poljubit' tosku.

I kogda s ulybkoj mimochodom
‎Rasprjamlju ja grud',
Jazykom zaližet nepogoda
‎Prožitoj moj put'.