Ja vernulsja v moj gorod, znakomyj do slez,
Do prožilok, do detskich pripuchlych želez.

Ty vernulsja sjuda, tak glotaj že skorej
Rybij žir leningradskich rečnych fonarej,

Uznavaj že skoree dekabr'skij denek,
Gde k zloveščemu degtju podmešan želtok.

Peterburg! ja ešče ne choču umirat':
U tebja telefonov moich nomera.

Peterburg! U menja ešče est' adresa,
Po kotorym najdu mertvecov golosa.

JA na lestnice černoj živu, i v visok
Udarjaet mne vyrvannyj s mjasom zvonok,

I vsju noč' naprolet ždu gostej dorogich,
Ševelja kandalami cepoček dvernych.