Čto, krasotka molodaja,
Čto ty, svetik, plačeš'?
Čto golovušku, vzdychaja,
K beloj ručke kloniš'?
Ili slovom, ili vzorom
JA tebja obidel?
Il' neskromnym razgovorom
Vvel pri ljudjach v krasku?
Net, ležit toska inaja
U tebja na serdce!
Net, kručinušku druguju
Ty složila v mysli!

Ty ne chočeš', ne želaeš'
Molodcu otkryt'sja,
Ty boiš'sja milu drugu
Zapovedat' tajnu!
Ne slychali l' zlye ljudi
Našich razgovorov?
Ne sprosili l' zlye ljudi
U otca rodnogo?
Ne sprosili l' supostaty
U tvoej rodimoj:
«Čej u nej na ručke persten'?
Č'ja v povjazke lenta?

Lenta, lentočka cvetnaja
S zolotoj kajmoju;
Persten' s čern'ju raspisnoju
S čistym izumrudom?»
Ne tomi, otkroj pričinu
Slez tvoich gorjučich!
Perelej v moe ty serdce
Vsju tosku-kručinu,
Perelej tosku kručinu
Sladkim poceluem –
My vdvoem tosku-kručinu
Legče rastoskuem.