Davno, kak maska voskovaja,
Mne na lico legla pečal'...
Sredi živych ja ne živaja,
I, mertvoj, mira mne ne žal'.
 
I mne ne snjat' železnoj cepi,
V kotoroj zven'ja izo lži,
Navek odna ja v temnom sklepe,
I sveči gasnut...
             O, skaži,
 
Skaži, čto mne solgal Učitel',
Čto na kostre menja sožgli...
Pust' ja pojmu, pridja v obitel',
Čto voskresit' menja mogli
 
Ne kubok plamennoj Izol'dy,
Ne kladbišč tonkaja trava,
A žizni legkie gerol'dy —
Tvoi pevučie slova.