Molis', ditja: somnen'ja kamen'
Tvoej grudi ne tjagotit;
Tvoej molitvy čistyj plamen'
Svjatoj ljuboviju gorit.
Molis', ditja: tebe vnimaet
Tvorec besčislennych mirov,
I kapli slëz tvoich sčitaet,
I otvečat' tebe gotov.
Byt' možet, angel, tvoj chranitel',
Vse ėti slezy soberët
I ich v nadzvëzdnuju obitel'
K prestolu Boga otnesët.
Molis', ditja, mužaj s letami!
I daj Bog v poru pozdnich let
Takimi ž svetlymi očami
Tebe gljadet' na Božij svet!
No esli žizn' tebja izmučit
I um i serdce vozmutit,
No esli žizn' roptat' naučit,
Ljubov' i veru pogasit —
Prinikni s žarkimi slezami,
Kresta podnož'e obojmi:
Ty primiriš'sja s Nebesami,
S samim soboju i s ljud'mi.
I vnov' togda iz rajskoj seni
Chranitel' — angel tvoj sojdët
I za tebja, skloniv koleni,
Molitvu k Bogu voznesët.