Kaby znala ja, kaby vedala,
Ne smotrela by iz okošečka
JA na molodca razudalogo,
Kak on echal po našej ulice.
Nabekren' zalomivši murmolku,
Kak lichogo konja bulanogo,
Zvonkonogogo, dolgogrivogo
Suprotiv okon na dyby vzdymal!

Kaby znala ja, kaby vedala,
Dlja nego by ja ne rjadilasja,
S zolotoj kajmoj lentu aluju
V kosu dlinnuju ne vpletala by,
Rano do svetu ne vstavala by,
Za okolicu ne spešila by,
V rose nožen'ki ne močila by,
Na prosëlok tot ne gljadela by,
Ne proedet li tem prosëlkom on,
Na ruke derža pëstra sokola?

Kaby znala ja, kaby vedala,
Ne sidela by pozdnim večerom,
Prigorjunivšis' na zavaline,
Na zavaline, bliz kolodezja,
Podžidajuči, da gadajuči,
Ne pridët li on, nenagljadnyj moj!
Napoit' konja studenoj vodoj!