Čto, dremučij les,
Prizadumalsja,
Grust'ju tëmnoju
Zatumanilsja?

Čto Bova-silač
Zakoldovannyj,
S nepokrytoju
Golovoj v boju

Ty stoiš'-ponik,
I ne ratueš'
S mimolëtnoju
Tučej-bureju.

Gustolistvennyj
Tvoj zelënyj šlem
Bujnyj vichr' sorval —
I razvejal v prach.

Plašč upal k nogam
I rassypalsja…
Ty stoiš'-ponik,
I ne ratueš'.

Gde ž devalasja
Reč' vysokaja,
Sila gordaja,
Doblest' carskaja?

U tebja l', byló,
V noč' bezmolvnuju
Zalivnaja pesn'
Solov'inaja…

U tebja l', byló,
Dni — roskošestvo, —
Drug i nedrug tvoj
Prochlaždajutsja…
U tebja l', byló,
Pozdno večerom
Grozno s bureju
Razgovor pojdët;

Raspachnët ona
Tuču čërnuju,
Obojmët tebja
Vetrom-cholodom.

I ty molviš' ej
Šumnym golosom:
«Voroti nazad!
Derži okolo!»

Zakružit ona,
Razygraetsja…
Drognet grud' tvoja,
Zašataeš'sja;
Vstrepenuvšisja,
Razbušueš'sja:
Tol'ko svist krugom,
Golosa i gul…

Burja vsplačetsja
Lešim, ved'moju
I nesët svoi
Tuči za more.

Gde ž teper' tvoja
Moč' zelënaja?
Počernel ty ves',
Zatumanilsja…

Odičal, zamolk…
Tol'ko v nepogod'
Voeš' žalobu
Na bezvremen'e.

Tak-to, tëmnyj les,
Bogatyr' Bova!
Ty vsju žizn' svoju
Majal bitvami.

Ne osilili
Tebja sil'nye,
Tak dorezala
Osen' čërnaja.

Znat', vo vremja sna
K bezoružnomu
Sily vražie
Ponachlynuli.

S bogatyrskich pleč
Snjali golovu —
Ne bol'šoj goroj,
A solominkoj…