Kartina pervaja. U Nevesty

Nevesta:
Kosa l' moja, kosyn'ka rusaja!.. 
Večor tebja, kosyn'ka, matuška pljala,
O-o-cho-cho! Ešče ochti mne!

Podružki (ženskij chor):
Česu-počesu Nastas'inu kosu,
Česu-počesu Timofeevny rusu,
A ešče počesu, a i kosu zapletu,
Alu lentu upljatu...

Nevesta:
Priechala svašen'ka nemilostiva...
Načala kosyn'ku rvat' i ščipat',
Na dve zapletat'...
O-o-cho-cho! Ešče ochti mne!

Podružki:
Ne klič', ne klič', lebeduška,
ne klič' v pole, belaja,
ne plač', ne tuži, Nastas'juška,
ne plač', ne grusti, duša Timofeevna,
po batjuške, po matuške,
po gromkom solov'e v sadu.
Kak svekor li batjuška
k tebe budet milostiv,
kak svekrov' li matuška
k tebe budet milostiva, žalostliva.
Chvetis, sudar' Pamfil'evič,
u tebja solovej vo sadu,
vo vysokom teremu, izukrašennom.
Deneček on svistit i vsju nočen'ku poet,
Tebja li, Nastas'juška, zabavljaet, utešaet,
spat' dolgo ne mešaet, k obedne razbužaet...
S-pod kamuška, s-pod belova ručeëk bežit,
S-pod kamuška, s-pod belova cimbalami b'jut,
i p'jut i l'jut, v tarelki b'jut.
Vot, znat', našu Nastjušku,
znat', našu Timofeevnu
k venčan'ju vedut.

Nevesta i Mat' (duėtom, odnovremenno):
Zapleti-to mne rusu kosu
už ty iz kornju tugochon'ko,
Sredi kosy melëchon'ko,
pod konec-to alu lentočku.
Prečistaja Mater', chodi k nam u chat'
svache pomogat' kosu raspletat'...

Podružki:
Česu-počesu Nastas'inu kosu...

Nevesta (poverch pričitanija podrug):
Už ty lenta moja, lentočka,
ala lenta buketova,
buketova, sfialetova...

Kartina vtoraja. U Ženicha

Druz'ja Ženicha (mužskoj chor):
Prečistaja Mat', chodi k nam u chat'
svache pomogat' kudri rasčesat',
Chvetis'evy kudri, Pamfil'iča rusy.

Družki (tenor i bas — duėtom):
Čem česat', čem maslit'
Chvetis'evy kudri?
Čem česat', čem maslit'
Pamfil'iča rusy?
Kinemsja, brosimsja, vo tri torga goroda,
kupim my, kupim my paravanskago masla,
rasčešem-razmaslim Chvetisovy kudri,
rasčešem - razmaslim Pamfil'iča rusy!

Druz'ja Ženicha:
Prečistaja Mat', chodi k nam u chat'
svache pomogat' kudri rasčesat'...

Otec i Mat' Ženicha (duėt roditelej):
Vičor sa vičoru sidel Chvetis vo tirëmu.
Sidel Pamfil'ič, česal rusy kudri.
Vy komu-to, kudri, dostanetes'?
Oj, vy komu-to, rusy, dostanetes'?
Čto Nastas'e Timofeevne.
Už ty, Nastas'juška, polelej kudri!
Ty, Timofeevna, polelej rusy!
Kvas, čto malinoe, desjat'ju nalivan!
Už vilis'-povilis' na Chvetisu kudri,
vilis'-povilis' na Pamfil'iču rusy.
Zavivala ich matuška, Zavivala da prigovarivala:
«Bud' ty, moe ditjatko,
belo, rumjano, rumjano i neuročlivo!»

Družki:
Kalinoe parilo! Malinoe stiralo!
Na kom kudri, na kom rusyja?
Na Chvetise kudri rusyja,
na Pamfil'iču porasčesannyja,
Porasčesannyja, razumažennyja!

Svat:
Spalat', spalat' otcu-materi,
chorošo ditja vosporodili - umnago i razumnago,
pokornago i poslovnago.

Ženich:
Prilegajte, kudri rusyja,
k moemu licu belomu,
Privykaj, duša Nastas'juška,
k moemu umu-razumu
da čto k obyč'ju molodeckomu...

Vse:
A v Moskve, v Moskve-to,
tem kudrjam vzdivovalis'...
Prečistaja Mat', chodi k nam u chat'
svache pomogat' kudri rasčesat'...
I ty, Mater' Bož'ja, sama Bogorodiča,
Pod' na svad'bu, pod' na svad'bu.
I so vsemi Postolami!
I so vsemi s Angeljami!
Boslovi, Boža, Božun'ka!
Pod' na svad'bu, pod' na svad'bu!

Ženich:
Boslovite, oteč' s mater'ju, svavo cadu
Ko stol'nu gradu pristupit',
kamennu stenu razbit',
Svoju suženuju ponjat',
v sobor-cerkov' schodit',
Serebrjan krest pocelovat'.
Gde sidit tam Chvetis gosudar'...
Tam svečej svetik najdet...

Pervyj družka:
Smotrelyciki, gljadelyciki,
zevaki i palošny koljubaki,
Boslovite-tko vse knjazja novobrašnago!
V put'-dorožen'ku echati,
suženo-rjaženo vzjat'!
Pod zolotoj venec stojat'!

Vse:
Oj! Lebedinoe pero upadalo! Ivan palo!
Pered teremom upadalo! Ivan palo!
Upadal Chvetis pered rodnym batjuškoj,
upadal Pamfil'ič pered rodnoj matuškoj:
Prosit... boslovi ko Bož'ju sudu echati,
k svjatomu venčan'icu.
Kak privel Bog pod krestom
i tak by pod vencom.
Baslavite vse at starava da malava!
Kuz'mu Dem'janu sygrat'!
Da stol'ko že nam svad'bu sygrat'!
Oj!
Baslavi, Boža, do dvuch porožden,
Mikita poputčik. Michala Archan"el,
Baslavi, Boža, Roždestvo Christova,
chrestyn' baslavljati, k vencu otpuščati.
Baslov', Boža, Božun'ka! Pod' na svad'bu!
Svjatyj Luka, pod' nasvad'bu,
Svjatyj Luka, sluci svad'bu!
Sluci svad'bu dvuch molodënych,
dvuch posaženych,
Sluci svad'bu dvuch suženych.
I pervyj mladen!

Kartina tret'ja. Provody Nevesty

Ženskij chor:
Blagoslovljalsja svetel mesjac
okolo jasnago solnuška,
blagoslovljalas' knjaginjuška u gosudarja
u batjuški, u gosudaryni-matuški.

Nevesta:
Blagoslovi menja, batjuška,
da na čužuju storonušku.

Otec i Mat':
Pritapelas' sveca vosku jarago,
Pered obrazom dolgo stojuci.
Pristojala knjaginja skory nožen'ki,
Pered batjuškoj gor'ko placuci.

Družki:
Už kak boslovili oni devicu.
Da čto na četyre na storonuški
Chlebom-sol'ju, Spasom-obrazom.

Vse:
Svjatyj Kuz'ma Dem'jan, pod' na svad'bu!
Vo gornice, vo svjatlice
Dva golubja na tjablice.
Svjatyj Kuz'ma, skuj nam svad'bu,
krepku, tverdu, dolgovetnu,
vekovetnu s mladosti i do starosti.
I do malych detušek...
Matuška Kuz'ma Dem'jana
Po senjam chodila gvozdi sobirala
Svadebku kovala.
Oni p'jut i l'jut, v politry b'jut
v cimbaly podygrivajut.
I Ty, sama Mat' Bož'ja, sama Bogorodiča,
Sluci svad'bu, sluci krepku.
I so vsemi s Postolami,
I so vsemi s Angeljami.
I kak v'etsja chmel' po tyc'ju,
tak by naši molodye
vilis' drug kolo drugu!
U-u-u-u!

Materi:
Rodimoe moë ditjatko, moë miloe,
ne pokin' menja, goremyčnuju.
Rodimoe moë ditjatko, moë miloe,
poila bylo ja, kormila tebja.
Vorotis', moja ditjatka,
vorotis', moja milaja.
Zabyla ty, ditjatko, na stopke zoloty ključi,
na šelkovom pojase.
Rodimoe moë ditjatko...

Kartina četvertaja. Krasnyj stol

Vse:
Jagoda s jagodoj sokatilasja,
jagoda jagode poklonilasja.
Aj-ljuli, ljuli, ljuli!
Ljušen'ki, aj-ljuli!
Jagodka krasna, krasna!
Zemljanička spela, spela!
Ai-ljušen'ki, ljuli!
Jagoda jagode slovo molvila,
jagoda ot jagody ne vdali rosla.
Odna-to jagoda Chvetisuška-sudar',
a drugaja jagoda Nastas'juška-duša.
Junyv, junyv chodit Palagej Spanovič,
poterjal zolot perstin Palagej Spanovič,
zolot perstin s daragim sy kamenjam.
Letala gusynja, letala seraja. Oj!
Kryl'ja primachala, mazom potirala.
Stoby skolychala. Oj-ljaj!
Bojar probuždala. Oj-ljaj!

Otec Ženicha:
Vot tebe žana! Ot Boga saždana...

Mužčiny:
Sej lën kanapli,
sprašivaj s neë rubaški da portki!

Ženščiny:
Aj my tebe, Nastas'juška, govorili!

Mat' Nevesty (podvodja ee k svoemu zjatju):
Zjatik moj ljubeznyj,
vručaju tebe dočerju ljubeznuju.

Družka, Mat' Ženicha, Svat, Svacha (vse po očeredi):
Sej lën da zamaški,
sprašivaj s neë rubaški...
Poj, kormi da odevaj,
da na rabotu otpravljaj.
Rubi drova. Sprašivaj šči!
Ljubi kak dušu, trjasi kak grušu.

Vse:
Bojare vstavali, v čarki nalivali,
gostej obchodili. Mar'e podnosili: 
- Vypej, matuška, skušaj, Charitonovna.
Ne p'ju, ne kušaju, bojar ne slušaju.
Kaby byl Simeon?
JA by spila, skušala, bojar poslušala...
Oj, ty gusynja zvonkaja, kitajskaja
Už ty, gde pobyvala i čto vidala?
I ja byla na sinem na mori,
na mori, na zere.
Na tom li na more, na zere
Lebjad' belaja kupalasja.
Na belo poloskalasja.
Byl li beloj lebjad' na mori?
Videl li ty beloj lebedku?
"Da kak že mne da na mori,
na mori ne byvat',
da i kak že mne lebëduški ne vidat'?"

Družka:
U lebedja lebeduška pod krylom,
u lebedja kosataja pod krylom.
U Chvetisa-to Nastas'juška pod bočkom,
u Chvetisa Timofeevna pod krylom.
Dva lebedja plavali, na more plavali.
Oj ljuli, belye plavali.

Odin iz Družek (Neveste):
Oj, čem že ty, Nastas'juška, udala?

Nevesta:
JA po pojas vo zolote obvilas',
žemčužnye machorčiki do zemli.

Bol'šoj Svat:
Och, pojnik-propojnik Nastin batjuška,
Propil svoju čadu za vinnuju čaru.
Na vinnoj čaročke, na medovoj stopočke!

Družka:
Svat'juški, povorašivajtes',
podavajte nevestu, ženich skučaet!
Krasny devicy, pirožnyja mastericy,
goršečnyja pagubnicy, ženuški possivyja,
ženy podchilyja, malye rebjata,
Gorochovy tati, morkovnye pagubniki!
Pojte pesni!

Chor i solisty:
Chvetisuška skažet: «Spat' choču».
Nastas'juška molvit: «I ja s toboj».
Chvetisuška skažet: «Korovat' tesna».
Nastas'juška molvit: «Budet s nas».
Chvetisuška skažet: «Dejalo cholodno».
Nastas'juška molvit: «Budet teplo».
To Chvetisu pesenka, da čto jasnu sokolu
i so beloj lebeduškoj,
svet Nastas'ej Timofeevnoj.
Slyšiš' li, Chvetis-gospodin,
Slyšiš' li, Pamfil'evič?
My vam pesnju poem,
my vam čest' vozdaem.
Ne leži u krute berege,
Ne sidi, Savel'juška, vo beseduške.
Srjažaj svadebku Chvetisovu. Och!

Svat i poezžane:
Och, na izbe zel'ja, u v yzbe vesel'ja.
U menja svadebka na divo surjažena,
Za stolom bojare, oni med-vino pili,
Reči govorili.
Devjati varov pivo vareno,
A desjatyj var zelena vina.
Vedut Nastas'jušku na čužu storonu.
Na čužoj storone umejuči devke žit'!
Vsë pokornoj devke, vsë pokornoj byt'...
Pokornoj golovuške - vezde ljubo-chorošo.

Gosti (po očeredi):
I staromu i malomu vse nizkij poklon,
Molodym moloduškam poniže ėtogo.
Po ulice, julice, da po širokoj julice
chodil-guljal molodec.
Svjazal svoju golovu šljapoj puchovoj.
Po zelenomu sadu, po Nastinym sledam,
Gljadel, smotrel Chvestisuška
Na Nastjušku svoju.

Ženich:
U moej u Nastjuški pochodočka častaja,
šubočka novaja, opuška bobrovaja.

Družki:
Nastja černobrovaja!

Odin iz Družek:
Nu-ka, rodimyj batjuška, rjumočku vypivaj!

Ostal'nye Družki i ženščiny:
Rjumočku vypivaj! Našich molodych odarjaj!
Našim molodym mnogo nado,
Oni chotjat domiškom žit', domiška pribavit',
na uglu banju postavit'.
Ty zajdeš' da popariš'sja,
a poslej togo pochvališ'sja:
Vot kak stali naši molodye žit'!

Gosti:
Gor'ko! Och, gor'ko! Och, nel'zja pit'!

Gosti:
Nu že, nu že, nu, rjumočku vypivaj,
a našich molodych odarjaj!..
Ėta, ėta chot' kuda,
Ėta i teper' stoit rublja,
a kak ej, ej boka nadut',
za etakuju i dva dadut.

Družki:
Volga-reka razlivaetsja...

Ženščiny:
...zjatik u vorot ubivaetsja:
«Ach, tëšša moja, tëša laskovaja!»
Chot' by tak, chot' by tak,
chot' by rublikov pjat'.
A kogda budet tvoja čest'
Chot' by rublikov, chot' by šest'

Odin iz Družek:
A i vy družki slepy,
čto devka detinke boka protolkala...
u kletočku zvala?

Svat (obraščajas' ko grejuščim postel'):
A otdali našu devku, otdajtja postel'ku!

Gosti (po očeredi):
Pastel'ja moja, karavatuška!
Na karavatuške perinuška,
na perinuške uzgolov'ica,
u zgolov'ica odijalica,
pod dijalicom dobryj molodec.
Vorobej vorobku paruet.
posadivši na karavat',
Chvetisuška Nastas'jušku celuit,
miluit na ručku kladët,
ky serdečku žmët.

Ženich:
Ach ty duška-ženuška,
dennaja moja pogljaden'ja,
nočnaja moja zabava,
paživëm my s toboj charašenička,
čtoby ljudi nam zavidyvali.